Trenutno berem izjemno zanimivo knjigo Anite Šupe, z naslovom Resnice in laži o hrani. Vseh informacij ne morem zadržati zase, zato jih nekaj delim z vami. Poglavje o t.i. "zdravi in uravnoteženi" prehrani je tako zanimivo, da sem ga kar dobesedno prepisala iz knjige.
"Po uradnih prehranskih smernicah mora biti zdrava prehrana sestavljena - 60% kalorij iz ogljikovih hidratov (iz kruha, krompirja, žitaric, testenin in riža ter sadja in vrtnin). Ljudem s čezmerno telesno težo svetujejo, da se izogibajo maščobam, sladkorju in slaščicam, sicer se ne bodo hranili "zdravo" in "uravnoteženo". Svetujejo jim, naj jedo cele žitarice, razne kosmiče, ovsene kaše, črni kruh, krompir, riž in integralne testenine, vrtnine, sadje ter nekaj nemastnih sirov in nemastnega mesa.
Toda tisto, kar "strokovnjaki" prikrivajo ali pa niti sami ne razumejo, je naslednje: ne glede na to, od kod ogljikovi hidrati prihajajo, ali iz sladkorja, slaščic, belega kruha in krompirja ali iz integralnih testenin, črnega kruha, kosmičev in sadja, v telesu dosežejo popolnoma enak učinek zato, ker niso nič drugega kot najnavadnejši sladkor!
KAJ SPLOH JE SLADKOR? Tisti "slabi" beli, kristalni sladkor, ki ga devamo v sladice, se imenuje saharoza in je po sestavi disaharid, kar pomeni, da sestoji iz dveh osnovnih molekul: ene molekule glukoze in ene molekule fruktoze. Poleg glukoze in fruktoze obstaja še galaktoza in to so tri osnovne molekule sladkorja. Mlečni sladkor laktoza je prav tako disaharid, ki sestoji iz ene molekule glukoze in ene molekule galaktoze.
Žitarice in vsi izdelki iz moke in žitaric (ne glede na to, ali so celi ali rafinirani), zatem riž, koruza in krompir, sestojijo v dobršnem delu iz škroba. Škrob je polisaharid, kar pomeni, da sestoji iz dolgih verig osnovnih molekul, uganite, česa - glukoze! Čiste glukoze, tiste enake, iz kakršne sestoji tudi sladkor! Razlika je v tem, da, da se te dolge verige ne razgrajujejo z enako hitrostjo, kot že omenjeni enostavnejši sladkorji.
Ljudje pojemo veliko več sladkorja in škroba, kot ga rabimo za dopolnjevanje glikogenskih rezerv (ker strokovnjaki svetujejo, da naj bo 60% dnevnega vnosa kalorij iz sladkorja in škroba), zato imamo prevelik presežek sladkorja v krvi.
Majhna opomba: Maščoba iz hrane sploh ne dvigne sladkorja v krvi niti ne vpliva na izločanje inzulina. To si velja zapomniti, ker je inzulin glavni dejavnik pri spravljanju maščobnih zalog oziroma poglavitni vzrok debelosti. Kakor maščoba ne spodbuja izločanja inzulina v krvni obtok, tako preprosto ne obstaja mehanizem, s katerim bi maščoba iz hrane vodila do ustvarjanja maščobnih zalog in debelosti, razen v primeru, če hkrati vnašamo v telo ogljikove hidrate. Tisti, ki trdi, da uživanje maščobe privede do debelosti, preprosto ne razume, kako organizem deluje.
Rešitev?
Telo samo z zmanjšanjem sladkorja in škroba neha zahtevati glukozo in se po naravi preusmeri na uporabo maščobe za energijo. Ko se telo preusmeri na zgorevanje maščobe namesto sladkorja, nismo več tako pogosto lačni, ker telo pri zagotavljanju izvora energije ni več odvisno od novih obrokov (kot je to primer, dokler za energijo izkoriščamo sladkor). V telesu tedaj zgoreva maščoba, tako tista iz hrane kot tista iz maščobnih zalog, zato ni več pogoste lakote niti potrebe, da bi jedli petkrat do šestkrat na dan."
.. se nadaljuje.
Iz knjige: Šupe, Anita (2013): Resnice in laži o hrani.
Sam sem mnenja, da ima tudi olje prste vmes pri debelosti - razlika med donati pečenimi v pečici ali tistimi pripravljenimi v olju je očitna! Sicer ne takojšnja, ampak na dolgi rok.
OdgovoriIzbriši